Visit to the Škocjan Caves

Special visit visit for the whole family to the beautiful Škocjan Caves , UNESCO heritage.

On the occasion of the passage of the Ipertrail athletes to the Park of the Škocjan Caves , it will be possible to participate in an organized visit in this fabulous jouel of our Karst.

Turistični ogled Škocjanskih jam se prične v tipični kraški udorni dolini, ki jo domačini imenujejo Globočak. V naravno jamo vodi 116 m dolg umetni predor, zgrajen leta 1933. Vhodni, bogato zasigani rov se imenuje Paradiž in v njem so na majhnem prostoru najlepše ohranjene kapniške tvorbe v Škocjanskih jamah. (foto: Paradiž) Od tu se pot spusti proti JV po Podorni dvorani, na debelo nasuti z rečnimi sedimenti v obliki peskov in ilovice ter z veliko kamnitimi bloki, ki so se porušili s stropa. (foto: Podorna dvorana) Na naplavino na njenem dnu se je odložila velika kopa sige, ki se imenuje Šotor.

Pot se nadaljuje skozi Labirint, ki je bil v preteklosti povsem zapolnjen z naplavinami, kar dokazujejo obnaplavinske oblike, nastale na stropu. (foto: Labirint) V tem delu se rov obrne proti SZ in odpre v razsežno Veliko dvorano, na dnu katere se pnejo ogromni stalagmiti, imenovani orjaki, visoki do 15 m. (foto: Velika dvorana) Malo naprej od znamenitih Orgel obiskovalec prvič zasliši bučanje reke, ki skozi ogromno Šumečo jamo prodira v kraško notranjost. (foto: Orgle) Ob izstopu iz Tihe jame se odpre pogled na podzemni kanjon Reke, impresiven tako prvič kakor pri vseh naslednjih obiskih jame. Pot se nadaljuje do Cerkvenikovega mostu po galeriji, vklesani v živo skalo, ki na višini 45 m preči rečno strugo prav ob vstopu Reke v Hankejev kanal. (foto: Cerkvenikov most)

Skozi Müllerjevo in Svetinovo dvorano nato dosežemo najnižjo točko turističnega obiska, kjer smo 150 m pod površjem, na nadmorski višini 276 m. (foto: Šumeča jama) Za kratko zapustimo Reko in se dvignemo v Dvorano ponvic, ki je dobila ime po posebnih kapniških tvorbah, nastalih na blago naklonjenem terenu v obliki kotlic oziroma ponvic. (foto: Ponvice) Turisti spet ugledajo dnevno svetlobo v Schmidlovi dvorani (foto: Schmidlova dvorana), ki se odpira v Veliko dolino. V dnu te udornice še zadnjič vidimo Reko, kako se izpod naravnega mostu prek deset metrov visokega slapa pretaka v manjše jezero (foto: slap z jezerom) in od tu v koritih do zadnjega ponora v sistemu Škocjanskih jam. (foto: zadnji ponor) Pot se nato skozi rov, imenovan Pruker, dvigne do poševnega dvigala, s katerim se obiskovalci odpeljejo iz doline. Obisk se konča na Informacijskem centru v Matavunu, kjer se je tudi začel.

Saturday, January 4th 2020 at 15.00

Book your visit

Značilnosti Škocjanskega krasa

 

Lega

 

Škocjanske jame ležijo na Škocjanskem krasu, obsežni uravnani pokrajini na nadmorski višini med 420 in 450 m, ki pripada jugovzhodnemu robu matičnega Krasa. Nad njim se na severu vzpenjata Gabrk s Čebulovico (642 m) in Vremščica (1313 m), proti vzhodu in jugu pa flišno vznožje Vremščice in flišni Brkini. Proti severozahodu se prek Divaškega krasa nadaljuje v kraških planjavah in gričevjih

 

Opis jam

 

Škocjanske jame so edinstven naravni pojav, delo reke Reke. Reka izvira v vznožju Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov daleč. Ko doseže Kras, to je ozemlje iz apnenca, svoje struge ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi korozijsko – raztaplja apnenec. V prvem delu svoje poti po apnencu teče še po površju, po približno štiri kilometre dolgi soteski, ki se končuje z veličastno steno, pa izgine v podzemlje. Kakih 200 m od ponorov se je v daljni preteklosti, najbrž v mlajšem pleistocenu, to je pred nekaj sto tisoč leti, nad jamo udrl strop in nastali sta udornici Velika (globoka do 165 m) in Mala dolina (120 m), ki ju ločuje naravni most, ostanek prvotnega jamskega stropa. Nad jamami, med steno nad ponorom in stenami Male doline čepi vasica Škocjan. Tik poleg hiš je še en vhod v podzemlje, 90 metrov globoko brezno Okroglica, ki se končuje malo nad podzemeljsko Reko.

 

V dnu Velike doline Reka dokončno izgine v podzemlje in se spet pojavi na površju 34 kilometrov stran, v izvirih Timave, nedaleč od obale Jadranskega morja. Del Škocjanskih jam, po katerem teče Reka – Šumeča jama je pravzaprav okoli 3,5 kilometra dolga, 10 do 60 metrov široka in prek 100 metrov visoka podzemna soteska. Vsi jamski rovi so dolgi približno 6 kilometrov, navpična razlika med najvišjim vhodom (Okroglica) in najnižjim človeku dostopnim mestom v jami – odtočnim sifonom – pa je 250 metrov. Na nekaj mestih se soteska razširi v podzemeljske dvorane. Največja med njimi, Martelova dvorana, je 308 m dolga, povprečno 89 m široka (največ 123 m) in povprečno 106 m visoka, z najvišjo točko stropa 146 m nad strugo Reke (Drole 1997). Ploščina največjega prečnega preseka v tej dvorani je 12.000 m2, prostornina dvorane pa 2,2 milijona m3.



Facebook