{"id":100421,"date":"2026-07-23T18:21:46","date_gmt":"2026-07-23T18:21:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.s1trail.com\/duino-sentiero-rilke\/"},"modified":"2026-11-01T13:15:59","modified_gmt":"2026-11-01T13:15:59","slug":"duino-sentiero-rilke","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.s1trail.com\/sl\/duino-sentiero-rilke\/","title":{"rendered":"Devin in Rilkejeva pot"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/span>
\n

POKRAJINA<\/span><\/p>\n\n\n

Devin in Rilkejeva pot<\/h1>\n\n\n\n

Grad, ki visi nad klifi, in 1.700 metrov poti, kjer je Rilke napisal svoje Elegije.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

\n

Devin<\/strong> (italijansko Duino<\/strong>) je naselje v ob\u010dini Devin Nabre\u017eina, na jadranski obali med Sesljanom in Ribi\u0161kim Naseljem, severozahodno od Trsta. Ime Devina je povezano predvsem z Devinskim gradom<\/strong>, ki je \u0161e vedno naseljen, ter z ru\u0161evinami Starega gradu<\/strong> v neposredni bli\u017eini. Oba stojita na robu apnen\u010dastih klifov, ki strmo padajo v Tr\u017ea\u0161ki zaliv.<\/p>\n\n\n\n

V vasi se kon\u010da \u2013 ali za\u010dne, odvisno od smeri \u2013 tudi Rilkejeva pot<\/strong>, 1.700 metrov dolga razgledna sprehajalna pot, ki pre\u010dka De\u017eelni naravni rezervat Devinske stene<\/strong> in po robu klifov povezuje Devin s Sesljanom.<\/p>\n\n\n\n

Kaj si ogledati in kaj je tu posebnega<\/h2>\n\n\n\n

Devinski grad.<\/strong> Leta 1389 ga je na mestu prej\u0161nje rimske naselbine zgradil Hugo Devinski, \u017ee ve\u010d kot \u0161tiri stoletja pa je dom knezov Thurn und Taxis (it. della Torre e Tasso) \u2013 iste rodbine, ki je ve\u010d kot 350 let upravljala po\u0161tno slu\u017ebo v ve\u010d evropskih dr\u017eavah. Skozi stoletja je gostil osebnosti, kot so Johann Strauss, Franz Liszt, Gabriele d'Annunzio, Mark Twain in Rainer Maria Rilke. Po lokalni legendi naj bi tu bival tudi Dante Alighieri, gost oglejskega patriarha, in zlo\u017eil nekaj tercin Bo\u017eanske komedije \u2013 gre za izro\u010dilo, ne za dokumentirano zgodovinsko dejstvo. Grad je ve\u010dji del leta odprt za obiskovalce, sezonski urniki in vstopnice pa so objavljeni na uradni spletni strani.<\/p>\n\n\n\n

Stari grad in Bela dama.<\/strong> Ob ru\u0161evinah Starega gradu (iz 10. stoletja) stoji bela apnen\u010dasta skala, ki, gledana z morja, spominja na zastrto \u017eensko postavo: Bela dama<\/strong>. Lokalna legenda jo povezuje z Esterino iz kraja Oprtalj, \u017eeno ljubosumnega in nasilnega grajskega upravitelja, ki naj bi jo z ozke steze ob obzidju pahnil v morje; od strahu naj bi okamenela in postala ta skala, pono\u010di pa, pravijo, stopi iz nje in tava po gradu vse do sobe, kjer je spal njen sin.<\/p>\n\n\n\n

\"Pogled