Botanjek

Costa dei Barbari (italijansko Botanjek) je približno kilometer dolg odsek divje kraške obale v občini Devin Nabrežina, stisnjen med območjem PortoPiccolo/Sesljan na enem koncu in kompleksom Residence Europa (Marina di Aurisina) na drugem — približno 17 km od Trsta. Urejenih kopališč tu ni, do obale prideš le peš po poteh, ki se v zadnjem delu strmo spuščajo proti morju med belimi pečinami in sredozemskim rastlinjem.

Leži na istem obalnem loku kot Deželni naravni rezervat Devinske stene (glej stran Devin in Rilkejeva pot o drugem, severozahodnem koncu rezervata): Botanjek je njegov jugovzhodni rob, najbližji PortoPiccolu.

Kaj si ogledati in kaj je tu posebnega

Obala brez urejenih kopališč. V nasprotju s Sesljanskim zalivom (urejena plaža, glej stran PortoPiccolo in Sesljanski zaliv) je Botanjek povsem prosta plaža: brez izposoje senčnikov in brez bara. Svetli prodniki, voda, ki prehaja od turkizne do temnomodre, skriti zalivčki, ki jih ločujejo skalni rtiči, in odprt pogled na Tržaški zaliv. V bližini, a zunaj odseka, ki ga prečka proga, je še nekaj neurejenih zalivčkov iste divje obale — cel niz zalivov, kamor Tržačani zahajajo že več generacij.

Priljubljena in nominirana obala. Odsek »Spiaggia e Costa dei Barbari a Sistiana« je bil v več izvedbah akcije »Luoghi del Cuore« (Kraji srca) sklada FAI (Fondo Ambiente Italiano) predlagan kot kandidat (2003, 2004, 2006, 2010, 2012, 2014, 2016, 2018, 2020, 2022) — znak, kako zelo je ta košček obale pri srcu lokalni skupnosti. Izvor imena tega odseka ostaja negotov.

Zgodba, starejša od same plaže. V rimskih časih so prav s tega dela obale na ladje nakladali bloke belega kamna iz nabrežinskih kamnolomov, namenjene predvsem v Oglej — isti kamen, s katerim so stoletja pozneje obložili grad Miramar in dunajske palače (celotno zgodovino kamnolomov najdeš na strani Križ in Nabrežina). Botanjek je bil torej stoletja nakladališče tega kamna, še preden je postal plaža.

Pečine za plezanje. Obalni pas med Sesljanom in Devinom je tudi eno najbolj znanih območij za športno plezanje na Tržaškem, z več opremljenimi plezališči v stenah, ki strmo padajo v morje (območje »Costiera«/Sesljan) — za tiste, ki iščejo podobne razglede z drugega zornega kota, še en razlog za obisk zunaj tekmovalnega vikenda.

Kako priti tja

Z avtom. Parkiraš lahko v središču Sesljana (v poletni sezoni je parkiranje plačljivo) ali, za bolj neposreden dostop, pri restavraciji Castelreggio (Sistiana Mare), kjer se začne pot proti morju. Od tam je do obale približno 1,5 km hoje, zadnji del poti pa se strmo spušča: čevlji naj bodo primerni za hojo po stezi, ne za plažo.

Peš iz PortoPiccola/Bora Village. Po isti poti tečejo tekmovalci Teka z Burjo proti cilju: iz Bora Village se vzpneš proti Sesljanu, od tam pa se spustiš na Botanjek — po zaključnem odseku proge S1 Borin, ki ga lahko brez štartne številke v obratni smeri prehodi vsak, ki ne teče.

Z javnim prevozom. Do plaže ni neposredne povezave: najbližje postajališče je Sesljan/Sesljanski zaliv (regionalni avtobus, mestna linija G51 družbe Trieste Trasporti in sezonska linija 70 od junija do septembra — glej stran PortoPiccolo in Sesljanski zaliv s podrobnim voznim redom), od koder nadaljuješ peš.

Po morju. Do nekaterih zalivov na tem odseku obale lahko prideš tudi s kajakom ali čolnom — možnost za tiste, ki si želijo pečine ogledati z vode, ne da bi se k morju spuščali peš.

Botanjek na Teku z Burjo

Botanjek (Costa dei Barbari) je zadnji odsek divje narave pred vrnitvijo v Bora Village, prek njega pa poteka 5 od 7 tekem:

Dve poti do Botanjka na isti tekmi. ​ S1 Borin je edina razdalja, ki na Botanjek pride naravnost iz Sesljana, po kratki in neposredni progi. Štiri najdaljše tekme (S1 Borderless Trail, S1 TransKarst Ultra, S1 Trieste Ultra, S1 Bora Ultra) pa nanj pridejo iz druge smeri, potem ko prečkajo Kras — Borderless, TransKarst in Bora Ultra še del Slovenije: vodijo skozi Križ (glej stran Križ in Nabrežina), nato zavijejo na Sentiero Tiziana Weiss (Žajbljevo pot) do razgledišča Vedetta Weiss in šele na zadnjih metrih dosežejo sam Botanjek.

Nočni odsek tekme S1 Bora Ultra. Na kraljevski razdalji Botanjek pretečeš dvakrat, vsakič v povsem drugačni svetlobi: prvič ponoči, malo pred vmesno bazo v PortoPiccolu na polovici proge (km 61,2); drugič pri belem dnevu, v zadnjih urah tekme.

Zadnji strmi spust. Na vseh petih tekmah, ki vodijo čez Botanjek, mu neposredno sledi zaključni spust proti Bora Village: to je zadnji odsek divje narave pred vrnitvijo v praznično vzdušje cilja.

Anekdota iz leta 2019

Botanjek že od nekdaj obiskujejo tudi naturisti in velja za eno od naturističnih plaž v okolici Trsta. Med izvedbo Teka z Burjo 6. januarja 2019 je eden od tekmovalcev — brez eksplicitnih podrobnosti — fotografiral osebo, ki se je kljub januarskemu mrazu gola sončila na plaži ravno v trenutku, ko so mimo tekli tekači. Organizatorji sami so pripetljaj komentirali na družbenih omrežjih: »Ja, vedeli smo, da je Costa dei Barbari znana naturistična plaža, nismo pa si mislili, da to velja tudi 6. januarja! Upamo, da mimohod skoraj 1.500 ljudi ni zmotil branja te ›junaške‹ naturistke«. Fotografija in zgodba sta zaokrožili po italijanskih medijih: o tem so med drugimi pisali TriestePrima, Il Mattino in Fanpage.

Doživetje tudi zunaj tekme

Če želiš Botanjek videti zunaj tekmovalnega vikenda, ga lahko doživiš na dva različna načina. Prvi je pogled od zgoraj, s sprehodom po razgledni poti iz Sesljana: brez spusta do morja in z najmanj napora uživaš v razgledu na pečine in zaliv — primerno za vsakogar, v vsakem letnem času. Drugi je spust do morja, v obutvi, primerni za strmo pot. Zunaj sezone (spomladi in jeseni) je tu najbolj mirno, svetloba pa najlepša za fotografije; sredi poletja je ljudi več, parkiranje v Sesljanu pa postane plačljivo.

Pogosta vprašanja o Botanjku

Več o preostalem delu obalnega loka rezervata najdeš tudi na strani Devin in Rilkejeva pot; če se želiš po pohodu ustaviti v osmici, glej tudi Osmice na Krasu; za celovit pregled poti po Tržaškem Krasu skozi vse leto glej tudi Trail tek v Trstu in na Krasu.