Križ in Nabrežina

Križ (italijansko Santa Croce) je starodavna ribiška vas, ki z roba Tržaškega Krasa na približno 200 metrih nadmorske višine gleda na Tržaški zaliv. Leži med Prosekom in Nabrežino ob pokrajinski cesti št. 1 in je od mestnega središča najbolj oddaljeno naselje tržaške občine. Hiše z okrašenimi kamnitimi portali se stiskajo okoli majhnih notranjih dvorišč, zavarovanih pred burjo, med njimi pa se vijejo ozke uličice, kjer pogosto ni prostora za avtomobile.

Nabrežina (italijansko Aurisina) je poleg Devina eden od dveh glavnih krajev občine Devin Nabrežina; tu je tudi sedež občine (v zaselku Nabrežina Kamnolomi). Križ pa upravno spada pod tržaško občino: gre za dve različni občini, ki ju na tej strani predstavljamo skupaj, ker na istem kraškem robu mejita druga na drugo in ju povezuje ista pot.

Oba kraja povezuje Sentiero Tiziana Weiss, z drugim imenom Žajbljeva pot — ista pot, po kateri na odseku proti Botanjku potekajo proge daljših tekem Teka z Burjo (glej posebno stran Botanjek).

Kaj si ogledati in kaj je tu posebnega

Križ, vas »tunolovcev«. Še pred nekaj generacijami je bil Križ vas ribičev, specializiranih za lov na tune z edinstveno tehniko: opazovalci, postavljeni visoko na kraškem robu, so prežali na jate tunov, ki so jih prepoznali po lesketanju lusk, in ribičem sporočili njihov prihod; ti so se hitro spustili k morju na »mattanzo« — skupinski obred, v katerem so sodelovali moški, ženske in otroci in ki je vasi pomagal preživeti. Lov se je ohranil vse do prejšnjega stoletja, živ spomin nanj pa še danes ohranja Ribiški muzej tržaškega primorja (Križ 61, odprt od 25. septembra 2016), ki hrani orodje, mreže in pričevanja o ribolovu slovenskih prebivalcev obale med Trstom in izlivom Timave. Odprt je ob koncih tedna od aprila do novembra, za skupine po dogovoru — aktualni urnik je na uradni spletni strani muzeja.

Čoln, ki je prišel iz Rusije. Med zanimivostmi tukajšnje ribiške tradicije je čupa, iz enega samega debla izdolben čoln ruskega izvora, ki so ga prav na tem območju uporabljali do sredine 20. stoletja (zadnji primerek, ki so ga zaradi pomanjkanja pristanišč med Trstom in Devinom vsak dan vlekli na breg, danes hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani).

Cerkvi in vaški praznik. V Križu stojita cerkev Najdenja svetega Križa (16.–18. stoletje) in cerkvica svetega Roka (17. stoletje). Vsako leto 29. junija vas obhaja praznik svetih Petra in Pavla s procesijami v narodnih nošah, poleti pa se odigra tradicionalna nogometna tekma, ki vas simbolično razdeli na dve polovici.

Vedetta Liburnia. Malo zunaj Nabrežine, na slemenu med Monte Berciza in Monte Babiza (179 m), stoji ta valjasti kamniti stolp, zgrajen v letih 1854–56 po načrtih dunajskega inženirja Karla Junkerja — istega arhitekta, ki je zasnoval grad Miramar. Postavili so ga kot vodni stolp nabrežinskega vodovoda, da bi zagotavljal tlak vode proti Trstu. Danes ni dostopen — povzpeti se nanj ni mogoče —, a je še vedno zelo slikovit: sredi gostega grmičevja, ki ga obdaja, se prikaže kakor iz nič — nepričakovana silhueta za vsakogar, ki hodi po teh krajih.

Nabrežina, dva tisoč let kamnolomov. Nabrežinski kamnolomi delujejo neprekinjeno od 1. stoletja pr. n. št.: s tukajšnjim apnencem — v različicah Fiorita, Granitello, Lumachella, Chiara in drugih — so gradili Oglej in rimski Tergeste ter Teodorikov mavzolej v Raveni (okoli 520 n. št.), stoletja pozneje, v habsburškem obdobju, pa še Neue Burg dunajskega Hofburga (1881–1913) in dunajski parlament (1874–1883, več kot 6.000 ton kamna za stebre in obloge). V Trstu isti kamen oblaga grad Miramar, gledališče Verdi, Muzej Revoltella in glavno železniško postajo; v novejšem času so ga izbrali tudi za milansko postajo Milano Centrale (38.000 ton) in za linijo 3 milanskega metroja. Muzej Kamen (Razpršeni muzej kamnolomov in kamna v Nabrežini, Nabrežina Kamnolomi 25) prireja vodene oglede Rimskega kamnoloma in ponuja pet oštevilčenih »Poti kamna«, ki vodijo mimo kamnolomov, gradišč, jam in apnenic na tem območju — ogledi so mogoči po predhodni rezervaciji, informacije so na uradni spletni strani muzeja.

Zgodovinsko železniško vozlišče. V Nabrežini je tudi železniška postaja Bivio d'Aurisina, ki deluje od leta 1860; tu se ločita progi za Benetke/Videm in za Opčine proti Ljubljani — to je bolj praktičen podatek za tiste, ki potujejo z vlakom, kot turistična znamenitost.

Kako priti tja

Z avtobusom. Mestna linija 44 podjetja Trieste Trasporti od Oberdankovega trga do Devina, s postajališči v Križu in Nabrežini (ista linija, ki je omenjena na strani Devin in Rilkejeva pot).

Z avtom. Pokrajinska cesta št. 1 (Trst–Prosek–Križ–Nabrežina–Devin); sedež občine Devin Nabrežina je prav v zaselku Nabrežina Kamnolomi.

Z vlakom. Postaja Nabrežina/Bivio d'Aurisina na progah Trst–Opčine in Benetke–Trst — priročna predvsem za prihod iz drugih dežel.

Peš med obema vasema. Sentiero Tiziana Weiss/Žajbljeva pot po kraškem robu povezuje Križ z Nabrežino — gre za isti odsek, po katerem proti Botanjku (Costa dei Barbari) poteka proga daljših tekem Teka z Burjo, preden se vrne v PortoPiccolo.

Križ in Nabrežina na Teku z Burjo

Križ je pri 3 od 7 tekem izrecno naveden kot točka na progi — z okrepčevalnico in časovno zaporo. Nabrežina pa ne leži na nobeni progi: povezava je posredna, prek poti Sentiero Tiziana Weiss/Žajbljeva pot, po kateri proge potekajo takoj za Križem in ki povezuje Križ z Nabrežino.

Križ je prelomna točka. Za S1 Borderless Trail, S1 TransKarst Ultra in S1 Bora Ultra je Križ kraj, kjer se po dolgih kilometrih v notranjosti Krasa spet odpre pogled na morje. V tej vasi so nekoč živeli slovenski ribiči, ki so se z obale vzpenjali po Žajbljevi poti, da bi opazili jate tunov. Od tod naprej je proga pri vseh treh tekmah najbolj tekljiva, zato je kot nalašč za to, da si pred časovnimi zaporami priboriš nekaj rezerve.

Tekma brez uradne točke v Križu. ​ S1 Trieste Ultra (61,2 km) v uradni tabeli nima časovne zapore ali okrepčevalnice z imenom »Križ«: zadnja kontrolna točka je Kontovel (km 46,7), nato se proga nadaljuje proti poti Sentiero Tiziana Weiss in Botanjku.

Nabrežina ostaja zunaj prog. Vas ne leži na nobeni progi: povezava s Križem je geografska — povezuje ju ista pot, občina Devin Nabrežina pa meji na Križ. Če želiš spremljati tekme ob progi, pojdi v Križ, ne v Nabrežino.

Doživetje tudi zunaj tekme

Pohod, ki združuje šport in zgodovino: prehodi Sentiero Tiziana Weiss/Žajbljevo pot od Križa do Nabrežine (ali obratno), ves čas s pogledom na zaliv — gre za isti odsek kraškega roba, po katerem potekajo daljše tekme Teka z Burjo. Če imaš za vikend več časa, pohod dopolni z obiskom Ribiškega muzeja v Križu, kjer spoznaš zgodovino tunolovcev, in z vodenim ogledom Rimskega kamnoloma, ki ga prireja Muzej Kamen v Nabrežini, da izveš, od kod prihaja beli kamen, ki ga vidiš vzdolž vse proge, od Devina do PortoPiccola (glej tudi Devin in Rilkejeva pot in PortoPiccolo in Sesljanski zaliv). Za pohod sta najprimernejša letna časa pomlad in jesen, ko je na poti manj ljudi, nizka, poševna svetloba pa lepo poudari razgled na zaliv.

Za zadnji odsek proti morju glej tudi Botanjek; če se želiš po pohodu ustaviti v osmici, glej tudi Osmice na Krasu; za celovit pregled poti po Tržaškem Krasu skozi vse leto glej tudi Trail tek v Trstu in na Krasu.