Pot, ki nosi ime boga
Za Devinom proga Teka z Burjo zavije na pot CAI 001a. Na zemljevidih se imenuje Mitrejeva pot, po njej pa teče pet od sedmih tekem: S1 Family Hike & Trail, S1 Half, Borderless, TransKarst in Bora Ultra. Borin ostane nižje, Trieste Ultra pa se je v PortoPiccolu že končala.
Ime ni okras. Nedaleč stran, v ozki vrtači na pobočjih Grmade, v višini Štivana in blizu izvirov Timave, je jama, ki je bila pred dva tisoč leti svetišče.
Kaj je bilo v njej
Jamo so leta 1963 znova odprli jamarji Società Alpina delle Giulie. Do stropa je bila zasuta s kamenjem: pod dvema metroma grušča se je pokazalo rimsko gradivo — nepopoln napisni stebriček, odlomki reliefov, črepinje, veliko oljenk, strešniki in 98 novcev, precej med njimi danes neberljivih. In kvadrast kamnit blok s stranico približno pol metra, po vsej verjetnosti žrtvenik.
Dva apnenčasta reliefa prikazujeta mladeniča, ki bogu Soncu žrtvuje bika: to je stalni prizor Mitrovega kulta, tavroktonija. Gradivo je romalo v muzej v Ogleju.
Zakaj je pomemben
Po vsem cesarstvu poznamo na desetine mitrejev, a skoraj vedno so bili zgrajeni prostori: kleti, vkopani prostori, umetni podzemni obokani prostori, ki so posnemali jamo. Devinski je edini v Evropi, urejen v naravni jami. Ne kulisa jame: jama.
Kult je prišel z vzhoda in je bil iniciacijski: vanj se je vstopalo po stopnjah, jedlo se je skupaj v temi, templjev na trgu ni bilo. Na vzhodni meji cesarstva, nekaj korakov od izvirov Timave, je bila to vera posadke.
Mimo in nad njo
Med tekmo se je ne vidi: jama leži v vrtači stran od proge, zaprta je in ogledi so mogoči le z vodnikom. Od mitreja med tekom ostane ime na kažipotu — in dejstvo, da se je pred dva tisoč leti nekdo vzpenjal sem v temo iz istih razlogov kot mi: ker se tisto, kar šteje, dogaja zunaj mesta.