Prva tema
Tek z Burjo se v soboto ob 19.00 začne v Trstu. Kdor teče S1 Bora Ultra in S1 Trieste Ultra, zapusti mesto, ko je še razsvetljeno, in pride v Dolino Glinščice v temi: okrepčevalnica v Boljuncu je na 13,2 kilometra, od tam pa se proga vzpne po dolini po poteh CAI 015, 046, 001 in 039, dokler ne stopi na planoto proti Bazovici.
Ponoči se vidi malo: desno bela stena, spodaj potok, spredaj čelne svetilke drugih. Podnevi je ta dolina kraj, od koder je Trst dobival vodo, sol in nekaj desetletij tudi tihotapljeno kavo.
Voda za Tergeste
V prvem delu doline, blizu koče Premuda, še stojijo stebri rimskega vodovoda. Zajemal je vodo iz izvira Oppia pod Monte Carsom in jo vodil v Tergeste: približno sedemnajst kilometrov, do 5.800 kubičnih metrov na dan, zgrajen okoli 1. stoletja našega štetja in v rabi do pozne antike.
Zato ta dolina šteje več, kot bi kdo sklepal po njeni velikosti: bila je vodna zaloga rimskega mesta.
Pot soli
Pot, po kateri danes teče tekma, v veliki meri sledi stari poti soli. Kranjski trgovci so se po njej spuščali k žavljanskim solinam in se vračali v notranjost. Sol je bila monopolno blago, torej tudi tihotapsko: v slovenskem izročilu je to Martin Krpan, ki je sol nosil iz Istre na svoji kobilici — literarni lik, ne arhivski dokument, a dobro pove, kakšen zrak je vel tukaj.
Nad Botačem stoji na skalnem pomolu draški tabor: utrjeno obzidje, ki so ga domačini postavili v 15. stoletju kot zavetje pred turškimi vpadi. Botač je zadnja skupina hiš pred mejo, meja — tista prava, s stražarji — pa je tu tekla še pred kratkim.
Dva napisa iz leta 1819
Na pobočju Monte Carsa se odpira jama Grotta delle Antiche Iscrizioni, številka 966 v deželnem katastru jam: vhod na 403 metrih, trideset metrov vodoravnega rova, nekdanji izvir, ki ga je voda zapustila.
Ime izvira iz dveh napisov, vklesanih ob vhodu, po enem na vsaki steni: Gemeinde Bolunz 1819 in Gemeinde Dolina 1819. To niso podpisi popotnikov in ne skrivnostni znaki: to sta mejnika, zapisana v kamen, točka, kjer se je končala občina Boljunec in se je začela občina Dolina, pod Avstrijo. Dvesto let pozneje je dolina še vedno kraj, kjer se štejejo meje.
Comicijevo plezališče
Stene, ki jih je videti s poti, so bile plezališče Emilia Comicija, enega najmočnejših alpinistov 20. stoletja, Tržačana. Spominski kamen so postavili leta 1941, leto po njegovi smrti. Kdor pride sem ponoči, med tekmo, od tega ne vidi ničesar: čuti le, da se dolina oži in da se začenja vzpon.
Ime
V slovenščini se dolina imenuje Dolina Glinščice, po potoku. O izvoru imena ni soglasja: ena od razlag ga povezuje z besedo klin, klin — potok, ki se zajeda v skalo. Kdor piše, da zagotovo izhaja iz besede glina, glina, izbira udobnejšo različico.